LILA STUDIO na BIEN 2023

ŽELEZNO SONCE, 2023

Lili Panjtar

Dimenzija: 450 x 78 cm

Izhodišča: sonce, železarna in taljenje železove rude, korozija in tisk z rjo

Iščem vzporednice med soncem (velikansko gorečo kroglo iz žarečih plinov), taljenjem železa v plavžu in korozijo-rjo (surovino, s katero vzorčim tkanino).

V sončevi sredici so neverjetne temperature, ki me spominjajo na taljenje železove rude v plavžu (kjer se prav tako sprošča veliko energije in je temperatura zelo visoka, talina me spominja na sonce). Tudi kolorica, ki pri tem nastaja, mi daje vzporednice.

Železo, tudi del sonca (v sončevi sredici je 0,16 % železa), je po masi najpogostejši element na Zemlji, saj tvori večino zunanjega in notranjega jedra. Ko je izpostavljeno zunanjim vplivom (zrak, vlaga …), se prične proces korozije in na njem se pojavi rja. Če bi se proces nadaljeval, bi rja ščasoma uničila železo. Če proces korozije zaustavim, rja železu doda drugačen videz in spremeni nekatere njegove lastnosti. Sonce kljubuje času in se v času spreminja, prav tako se v plavžu spreminja »železno sonce« (železo pri taljenju); železo, izpostavljeno vremenu, mi daje rjo; z njo spremenim surovo jadrovino v jutranjo in večerno zarjo; prekinem proces korozije in belo sonce zažari tam nekje vmes.

SONCE  

je rumena zvezda, spektralnega tipa G2. Iz naše perspektive je videti nekoliko rumeno, če pa bi ga lahko pogledali iz vesolja, bi ugotovili, da je pravzaprav belo.                                                      Naše sonce je velikanska vrteča se krogla iz žarečih plinov. Njegova površina ni gladka, ampak je podobna brbotajočemu kotlu, polnemu žarečih plinov, kjer je temperatura okrog 5500 °C. V samem središču sonca je sredica, ki ima približno 15 milijonov °C. V sončevi sredici iz vodika nastaja helij, pri čemer se sprošča neverjetna energija, ki daje soncu dolgotrajno stabilnost v izsevu.

Sonce, ki je zdaj v svojih »zrelih letih«, ne bo obstajalo večno, saj bo jedrskega goriva (vodika) enkrat zmanjkalo. Ko v sredici ne bo več vodika, bo Sonce približno trikrat večje kot je danes in se bo počasi napihnilo v rdečo orjakinjo (danes trden kamen bo postal staljena lava). 

ŽELEZARNA in TALJENJE ŽELEZOVE RUDE

Fužina Sava je bila zaradi izrabe vodne energije za pogon fužinskih in kovaških naprav zgrajena ob reki Savi. Po zgraditvi fužinskih objektov in gradu po letu 1538 je postala osrednja fužina v Gornjesavski dolini. Fužina Sava, ki danes nosi častitljivo ime Stara Sava, se je skozi stoletja postopno širila. Ob koncu 19. stoletja je obsegala vrsto stavb, od katerih so se nekatere ohranile do danes. Fužina se je tehnološko in organizacijsko postopno razvijala in sredi 19. stoletja postala središče in nosilka razvoja železarske in kasnejše jeklarske industrije na Jesenicah.                                                                                                                                                                        V plavžu iz rude izločijo čisto kovino, ki jo nadalje predelajo s kemijskim postopkom  redukcije.  Industrijska panoga pridobivanja kovin iz rud, se imenuje METALURGIJA.                                                     PLAVŽ je metalurška peč, v kateri železovo rudo talijo v surovo železo – GRODELJ. Ta se nabira spodaj v talilniku, nad njim pa ostanki rude, ki ji pravijo ŽLINDRA. Plavž polnijo z železovo rudo od zgoraj skozi ŽRELO plavža po sistemu sendviča. Plast goriva, plast rude in tako naprej do vrha JAŠKA.  Ruda se tali z vmesnimi plastmi goriva (kvalitetnejšem premogom KOKS-om). Neuporabni GRODELJ  nadalje žilavijo v jeklarskih pečeh (konverterjih, elektro pečeh in kupolkah) v JEKLO ali LITO ŽELEZO in sicer s postopkom odvzemanja prisotnosti ogljika. Oba produkta, ki nastaneta z žilavljenjem, se uporabljata naprej za izdelavo kovinskih polizdelkov, ti pa naprej v končne izdelke iz kovin.

KOROZIJA             

je napad materiala, ki nastane med reakcijo med okoljem in tem materialom, pri čemer pride do sprememb na materialu zaradi vplivov iz okolice, ki povzročajo slabše lastnosti materiala. Eden najbolj znanih primerov korozije je reakcija med železom in vlažnim zrakom, pri čemer nastane rahla, ohlapna, slabo pritrjena rja. Čeprav korodirajo tudi druge kovine in njihove zlitine, izraz rjavenje uporabljamo le za korozijo železa in njegovih zlitin.

Zanima me zelo stara metoda potiska tkanin z rjo (značilna za italijansko Romagno). Rjo sem uporabila kot osnovno surovino za barvanje/potisk surove jadrovine.