BARVANJE
Unikatno ročno barvanje tekstilij je zame poseben izziv. To ni le “tisto barvanje z vozlanjem iz najstniških let”. Posvečam se barvanju izključno naravnih materialov (volna, bombaž, lan, svila, konoplja, celuloza/papir) z izključno naravnimi barvili.
Kot prvi izziv sem si vzela indigo v prahu. Moja velika želja je gojiti indigo (ali woad) na svojem vrtu in sama pridelovati barvilo. No, do poletja je še daleč, zato trenutno kupujem indigo v prahu, kar tudi ni narobe. Pri barvanju ne maram kemikalij, saj če imam material in barvilo naravno, mora biti tudi pobarvan izdelek naraven, brez kemikalij. Kako to doseči? Uspelo mi je s fruktozo in apnom in posebnim postopkom dela. Torej, najprej pripravim osnovo (tkanino, prejo …) na barvanje – jo izperem, da izločim vse dodatke (premaze …) ki bi preprečili vlaknom, da se obarvajo. Istočasno se material tudi skrči, kar je zelo dobro pri načrtovanju izdelkov iz pobarvane osnove. Potem je na vrsti barvanje oz. priprava barvila – to je zame poseben ritual, na katerega se moram posebej pripraviti. Biti moram umirjena, dobre volje in nikamor se mi ne sme muditi. Barva se namreč razvija šele med oksidacijo (stik v barvilu namočene osnove z zrakom), zato je ta postopek zame magičen in navdihujoč. Lahko predvidim, kakšen bo vzorec7barva, nikoli pa ne morem točno vedeti, kaj bom “scumprala”. Včasih osnovo v barvno kopel potopim le 1-krat, včasih opravim 10 ali 15 potopov … Neprecenljivo!
Indigo pa je le ena od mojih “poslastic”. Moja želja je barvati materiale s tem, kar imamo doma ali v okolici doma, brez kemikalij. In ker sem doma ob gozdu in imam velik vrt, imam to prednost, da lahko brez problemov eksperimentiram. Barvanje s sadjem in zelenjavo – to je zame izziv! Je zelo zabavno in ponuja nebroj variant. Zelo inspirativno!
Na velikem vrtu za hišo raste kar nekaj rastlin, s katerimi lahko trajno pobarvam naravna vlakna. Veliko jih je tudi na bližnjem travniku in v gozdu.
Na vrtu lahko vodim tudi rokodelske delavnice če seveda to vreme dopušča (od aprila do oktobra).
