PODZEMLJE IN ZRAK, 2025

Kolektiv KREATIVNICE
PODZEMLJE IN ZRAK, 2025
skupinsko tekstilno delo
mešane tekstilne tehnike

Kolektiv Kreativnice, ki deluje v okviru Sodobnega tekstilnega centra Kreativnice, se s
tekstilom ukvarja na način raziskovanja različnih tem od trajnosti, sobivanja, solidarnosti in
aktivnega delovanja ter komentiranja različnih življenjskih prostorov in kontekstov. To
raziskovanje prepleta perspektive, ustvarjalne pristope in izraze štirih avtoric, med njimi išče
sinergije, povezave ter vizualno celoto končnega dela.
Skupinsko tekstilno delo Podzemlje in zrak je večslojno, večdelno in lokacijsko specifično
»site-specific«. Kompozicija del Zastava (skupno delo), Zračenje (Silva Horvat), Vdih (Anja
Musek), Globoko pod zemljo (Lili Panjtar) in Obzorje (Nina Vastl Štefe) obravnava življenje in
identiteto Idrije, ki jo je skozi zgodovino tako močno definiral in zaznamoval rudnik živega
srebra. Iz podzemlja so ljudje črpali vire za življenje na površju, a meja med njima je izjemno
krhka. Vsa dela se tako neizbežno ukvarjajo z nasprotji in dvojnostjo svetlobe in teme;
ujetosti in svobode; življenja in smrti; preteklosti in sedanjosti; specifike in univerzalnosti;
spomina in trenutka sedanjosti.

 

Kolektiv KREATIVNICE
ZASTAVA
dimenzije: 280 x 600 cm
tehnika: kolažiranje in strojno šivanje tekstila
material: laneno platno

Zastava predstavlja rudnik, rudo, kapljico živega srebra, podzemlje in zrak na površini. Vse
to je ujeto v abstraktno, svetlo, zračno in optimistično sliko in obliko ter lahkotno premikanje
v vetru. Zastava je čisto nasprotje in kontrast pravi rudarski zastavi in tako poudarja zasuk,
premik in obrat.
Zastava je nameščena na kovinsko zunanjo konstrukcijo za dvigalo na Jožefovem jašku.
Skupaj z ostalimi deli tvori prostorsko postavitev in perspektivo ter vzpostavlja povezavo
med različnimi višinskimi nivoji celotnega tehničnega sistema na tej lokaciji. Spodaj je kamšt,
v sredini je nivo z rakami in umetniškimi deli, na zgornjem nivoju pa dominantna kovinska
konstrukcija z zastavo.

LILI PANJTAR (SI)

Globoko pod zemljo (2025)
material: bombažna jadrovina
tehnike: mešana tehnika – ročno barvanje z rjo in črno barvo, ročno prenašanje fotografij na
platno; strojno in ročno šivanje, vezenje
dimenzije: cca. 5 x 1 m / kos

ZRAK je brez barve, vonja in okusa, je neviden. Je kompozicija plinov, ki sestavlja ozračje
Zemlje in tvori njeno atmosfero. Kisik v zraku je vitalnega pomena za vsa živa bitja. Sestava
zraka se z višino spreminja, na višjih mestih je zrak redkejši. Z naraščajočo globino je oskrba
z zrakom otežena.
Raziskujem težaško delo idrijskih rudarjev globoko pod površjem, v vlažnih, temnih, nevarnih
rudniških rovih. Kako surovo – preživeti domala celo svoje življenje v globoki črnini rovov, v
pomanjkanju zraka – biti izpostavljen surovim razmeram in materialom – imeti srečo pri
kopanju rude in istočasno nesrečo, ko te živo srebro počasi zastruplja. Pustiti mladost v
rovih in nikdar vedeti, kaj ti prinaša dan – prideš spet gor, na zrak? Ali pa za vedno ostaneš v
črnini? Iščem kontraste in vzporednice – zgoraj/spodaj, svetloba/tema, na zraku/ v
pomanjkanju zraka.
Globoko v idrijskih rovih so kopali tudi cinabaritno rudo. Spominja me na rjo, ki nastane v
procesu korozije železa, ko je le-to izpostavljeno zunanjim vplivom. S pomočjo kisika /
oksidacije in vlage dobim trajno barvo, ki na surovi jadrovini za vedno pusti sledi. Kot jama
na rudarju. Čutim globoko spoštovanje do teh mož, ki so se že kot dečki spuščali v jamo. V
temo. V črnino.

 

 

The post BIEN 2025 appeared first on Lila Studio.

The post GOZDNA TLA 2025 appeared first on Lila Studio.

TRIENALE ROKODELSTVA IN OBRTI 2023

Več

 

 

The post TRIENALE ROKODELSTVA IN OBRTI 2023 appeared first on Lila Studio.

Poleti so me iz Saatchi & Saatchi Ljubljana povabili k sodelovanju pri prav posebnem projektu. Za naročnika sem reciklirala poslovne tiskovine in ročno izdelala prav posebne “papirne piškotke”, veliko njih … Zanimiva izkušnja, polne roke dela …

Več o sodelovanju

The post SATCHI & SACHI appeared first on Lila Studio.

The post LILA STUDIO in MEDIPLANT appeared first on Lila Studio.

Kreativnice smo na grajskem obzidju Pokrajinskega muzeja Pzuj Ormož razstavile svoje velike tekstilne instalacije Zemlja, seme, ki smo jih zasnovale v letu 2022.

V juniju je bila v okviru Poletne muzejske noči tudi otvoritev razstave, ki bo grajsko obzidje krasila še cel avgust.

The post POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ appeared first on Lila Studio.

Avtor: Lili Panjtar

Dimenzija: 450 x 78 cm

Izhodišča: sonce, železarna in taljenje železove rude, korozija in tisk z rjo

Iščem vzporednice med soncem (velikansko gorečo kroglo iz žarečih plinov), taljenjem železa v plavžu in korozijo-rjo (surovino, s katero vzorčim tkanino).

V sončevi sredici so neverjetne temperature, ki me spominjajo na taljenje železove rude v plavžu (kjer se prav tako sprošča veliko energije in je temperatura zelo visoka, talina me spominja na sonce). Tudi kolorica, ki pri tem nastaja, mi daje vzporednice.

Železo, tudi del sonca (v sončevi sredici je 0,16 % železa), je po masi najpogostejši element na Zemlji, saj tvori večino zunanjega in notranjega jedra. Ko je izpostavljeno zunanjim vplivom (zrak, vlaga …), se prične proces korozije in na njem se pojavi rja. Če bi se proces nadaljeval, bi rja ščasoma uničila železo. Če proces korozije zaustavim, rja železu doda drugačen videz in spremeni nekatere njegove lastnosti. Sonce kljubuje času in se v času spreminja, prav tako se v plavžu spreminja »železno sonce« (železo pri taljenju); železo, izpostavljeno vremenu, mi daje rjo; z njo spremenim surovo jadrovino v jutranjo in večerno zarjo; prekinem proces korozije in belo sonce zažari tam nekje vmes.

SONCE  

je rumena zvezda, spektralnega tipa G2. Iz naše perspektive je videti nekoliko rumeno, če pa bi ga lahko pogledali iz vesolja, bi ugotovili, da je pravzaprav belo.                                                      Naše sonce je velikanska vrteča se krogla iz žarečih plinov. Njegova površina ni gladka, ampak je podobna brbotajočemu kotlu, polnemu žarečih plinov, kjer je temperatura okrog 5500 °C. V samem središču sonca je sredica, ki ima približno 15 milijonov °C. V sončevi sredici iz vodika nastaja helij, pri čemer se sprošča neverjetna energija, ki daje soncu dolgotrajno stabilnost v izsevu.

Sonce, ki je zdaj v svojih »zrelih letih«, ne bo obstajalo večno, saj bo jedrskega goriva (vodika) enkrat zmanjkalo. Ko v sredici ne bo več vodika, bo Sonce približno trikrat večje kot je danes in se bo počasi napihnilo v rdečo orjakinjo (danes trden kamen bo postal staljena lava). 

ŽELEZARNA in TALJENJE ŽELEZOVE RUDE

Fužina Sava je bila zaradi izrabe vodne energije za pogon fužinskih in kovaških naprav zgrajena ob reki Savi. Po zgraditvi fužinskih objektov in gradu po letu 1538 je postala osrednja fužina v Gornjesavski dolini. Fužina Sava, ki danes nosi častitljivo ime Stara Sava, se je skozi stoletja postopno širila. Ob koncu 19. stoletja je obsegala vrsto stavb, od katerih so se nekatere ohranile do danes. Fužina se je tehnološko in organizacijsko postopno razvijala in sredi 19. stoletja postala središče in nosilka razvoja železarske in kasnejše jeklarske industrije na Jesenicah.                                                                                                                                                                        V plavžu iz rude izločijo čisto kovino, ki jo nadalje predelajo s kemijskim postopkom  redukcije.  Industrijska panoga pridobivanja kovin iz rud, se imenuje METALURGIJA.                                                     PLAVŽ je metalurška peč, v kateri železovo rudo talijo v surovo železo – GRODELJ. Ta se nabira spodaj v talilniku, nad njim pa ostanki rude, ki ji pravijo ŽLINDRA. Plavž polnijo z železovo rudo od zgoraj skozi ŽRELO plavža po sistemu sendviča. Plast goriva, plast rude in tako naprej do vrha JAŠKA.  Ruda se tali z vmesnimi plastmi goriva (kvalitetnejšem premogom KOKS-om). Neuporabni GRODELJ  nadalje žilavijo v jeklarskih pečeh (konverterjih, elektro pečeh in kupolkah) v JEKLO ali LITO ŽELEZO in sicer s postopkom odvzemanja prisotnosti ogljika. Oba produkta, ki nastaneta z žilavljenjem, se uporabljata naprej za izdelavo kovinskih polizdelkov, ti pa naprej v končne izdelke iz kovin.

KOROZIJA             

je napad materiala, ki nastane med reakcijo med okoljem in tem materialom, pri čemer pride do sprememb na materialu zaradi vplivov iz okolice, ki povzročajo slabše lastnosti materiala. Eden najbolj znanih primerov korozije je reakcija med železom in vlažnim zrakom, pri čemer nastane rahla, ohlapna, slabo pritrjena rja. Čeprav korodirajo tudi druge kovine in njihove zlitine, izraz rjavenje uporabljamo le za korozijo železa in njegovih zlitin.

Zanima me zelo stara metoda potiska tkanin z rjo (značilna za italijansko Romagno). Rjo sem uporabila kot osnovno surovino za barvanje/potisk surove jadrovine.

The post BIEN 2023 appeared first on Lila Studio.

The post Izložbe domišljije 2022 appeared first on Lila Studio.

cof

Avtorska razstava Narava ujeta v vlakna - Rokodelski center DUO, Škofja Loka, amarec 2022

The post NARAVA, UJETA V VLAKNA appeared first on Lila Studio.

The post LOŠKIGRAD 2022 appeared first on Lila Studio.